---

---

 

Za uvod - NASTANEK OSONCJA:

Prvi je to hipotezo postavil že nemški filozof Emmanuel Kant (1724-1804), ki je menil, da je osončje nastalo iz meglice, snovi v medzvezdnem prostoru. Teorija, ki smo jo od takrat izpopolnili, pravi, da je na prostoru našega osončja je prišlo do zgoščevanja snovi v velik oblak meglico:
o ta se je pričela vrteti okrog osi, kar je povzrocilo zgoščevanje meglice in sploščenje v disk,
o koncentracija snovi v osi vrtenja ¬ nastanek sonca,
o ostala snov se je pričela zgoščevati v koncentrične pasove, znotraj katerih so nastali planetezimali zametki planetov,
o ti so privlačili vedno več snovi in se tudi sami vrteli okrog svoje osi,
o sonce je zažarelo, prva svetloba v osončju,
o intenzivno soncno sevanje je odpihnilo drobce snovi iz medplanetarnega prostora,
o v raztaljenih planetih so zaradi vrtenja okrog lastne osi nastali sloji razlicne sestave in gostote.

Naše osoncje je v enem od krakov spiralne galaksije Rimska cesta.

Naš sončni sistem sestavlja sonce, devet planetov, več kakor 100 do sedaj znanih lun in veliko število malih teles katera krožijo v sončnem sistemu. Poimenovanih do sedaj je 61 lun.Med Marsom in jupitrom se razteza pasu asteroidov, kateri loči osončje na zunanje in notranje planete. Razen tega pa vsebuje še številne komete, meteorite, medplanetarni prah in pline. Način razporeditve vseh teh elementov osončja okrog Sonca pa kaže, da so vsi nastali na isti način, z zgoščevanjem meglice: notranji planeti so sestavljeni iz težjih prvin, zunanji iz lažjih.

Po oddaljenosti od sonca najdemo Merkur (najbližji soncu), Venera, Zemlja, Mars, pas asteroidov, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton in snovi v medplanetarnjem prostoru.
Notranji planeti (majhni, gosti, s kovinskimi jedri, silikatnimi plašči in skorjo): Merkur, Venera, Zemlja, Mars.
Zunanji planeti (zelo veliki, manj gosti kot notranji, verjetno sestavljeni iz kamnitih jeder obkroženih z debelimi sloji zmrznjenih lahkohlapnih sestavin (voda, helij, amonijak, metan).

Planete v osončju delimo na več skupin in sicer:

Notranje in zunanje planete

( asteroidni pas med Marsom in Jupitrom je meja med notranjim in zunanjim sončnim sistemom)

- notranji planeti: Merkur, Venera, Zemlja, Mars.
- zunanji planeti: Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton.

Zemeljske in plinaste

Po zgodovini opazovanja na klasične in moderne

Višje in nižje planete

 

 

Zemeljske in plinaste planete

- zemeljski planeti: Merkur, Venera, Zemlja, Mars:
- zemeljski planeti so zgrajeni v glavnem iz kamna in kovin in imajo razmeroma visoke gostote, počasno rotacijo, trdno površje, nobenih prstanov in malo satelitov.
- plinasti planeti: Jupiter, Saturn, Uran in Neptun:
- plinasti planeti so sestavljeni večinoma iz vodika in helija in imajo v glavnem majhne gostote, hitro rotacijo, globoko atmosfero, prstane in veliko satelitov.

• po velikosti:
- majhni planeti: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Pluton.
- veliki planeti: Jupiter, Saturn, Uran in Neptun.

• po položaju glede na Sonce:


• po položaju glede na Zemljo:
- "nižja" planeta: Merkur in Venera.

• po zgodovini:
- klasicni planeti: Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn.
- poznani že iz prazgodovine
- vidni s prostim očesom
- novejši planeti: Uran, Neptun, Pluton.
- odkriti v novejšem času
- vidni samo s teleskopom

 

 

Seznam virov na prvi strani, vsebina preurejena @2015, Andrej Špan email me

 

 

 

---