Če se je nekdaj vajenec leta vzgajal za guruja, šamana ali astrologa in je znanja pridobival po naravni poti od svojega učitelja, je danes le redko tako. Pričakoval bi, da ob številnih tečajih tematika podana kvalitetno, na višji duhovni ravni. Sam se nerad postavljam v vlogo vsevednega pripovedovalca, ker tudi sam nisem imel recimo dedka, ki bi me leta usposabljal v ezoteriki. V stilu čarovnikovega vajenca. Pred kratkim sem ujel izjavo nekoga, da se je pred leti tudi sam ukvarjal z I-Chingom, pa je prenehal, ko je ugotovil, da sistem ni popoln. Sedaj se *poglobljeno* ukvarja z astrologijo. HMm?? Imam mnenje o tem, ker me še danes bolijo ušesa od te izjave. S katerokoli vejo ezoterike se lahko ukvarjaš leta in lahko po recimo 15 letih zase rečeš, da si začetnik in da se malo spoznaš. Lahko pa se prerokovanja samo dotakneš, ker ti je bila zadeva zanimiva in greš dalje. Izjava, da je nekaj, kar se je razvijalo stoletja s strani gurujev nepopolno, pa daje misliti o veličini današnje moderne duše. Lahko je tudi nepopolno, a ti nisi ta, ki bi lahko kompetentno sodil o tem. Vikend delavnice proizvajajo veliko ne-velikih ljudi, še posebej, če se le-ti v ponedeljek počutijo velike. Ena ali dve delavnici ne naredita guruja. In to je nekaj, kar bi bilo vredno izpostaviti na vsakem namenskem druženju z namenom spoznavanja z neko tehniko. Ezoterika te mora potegniti notri, v sebe in ti jo moraš čutiti. Potem gredo stvari mnogo lažje. Pravzaprav stečejo same od sebe.